Prvič objavljeno v MladiPodjetnik.si kolumni.

V zadnjem času poteka zelo pomembna debata na temo, kako prenoviti oz. postaviti gospodarsko-politični sistem, ki bo koristil vsem in ne samo majhnemu odstotku ljudi. Protestniki opozarjajo na pomembne sistemske probleme, žal pa je premalo govora o vplivu tehnologije v prihodnosti.

Razmišljanja o sistemu prihodnosti ne moremo imeti v “balončku” trenutne situacije, trenutnih problemov in trenutnih pogledov na svet. Tako osnovane rešitve bodo izredno kratkoročne, saj ne jemljejo v zakup tehnološkega razvoja in njegovih posledic, ki mu bomo priča v naslednjih desetletjih.

V naslednjih vrsticah bom omenil le nekaj najbolj zanimivih tehnologij, ki bodo imele močan vpliv na prihodnost družbe. Najbolj očitni posledici bosta povečanje produktivnosti na račun števila zaposlenih, a obenem povečanje kvalitete življenja.

Avtomatizacija proizvodnje, trgovine in storitev

Avtomatizacija proizvodnje ni seveda nič novega, vendar pa jo je potrebno omeniti. Odličen primer razvoja na tem področju je Foxconn, največji proizvajalec računalniških komponent, ki je že pred dvema letoma napovedal veliko povečanje števila robotov v tovarnah (News Kinhuanet).

Ne tako očitna avtomatizacija se dogaja tudi v trgovinah in skladiščih. Skladišča največjih trgovcev na svetu (Walmart, IKEA, Amazon) so čedalje bolj avtomatizirana in zahtevajo le majhno število delavcev za upravljanje. V Amazonovih skladiščih velik del fizičnega dela opravijo mali roboti KIVA, ki drvijo po skladišču ter nabirajo ali zlagajo izdelke (YouTube).

Na drugi strani se avtomatizira tudi nakupovalni del trgovin. Pri teh lahko z RFID čipi na izdelkih izredno poenostavijo in pospešijo proces na, seveda, samopostrežni blagajni. Namesto standardnega odčitavanja (bip-bip-bip) izdelkov čipi omogočijo takojšnji obračun nakupa. V ZDA je prvi večji trgovec s takšnimi blagajnami JC Penney (Global Economic Analysis).

Tu so seveda še računalniki v velikosti cigaretne škatlice, ki jih lahko kupite za 25 ameriških dolarjev (RaspberryPi) in prinašajo neverjetne možnosti za poceni avtomatizacijo doma in v pisarni. Pričakujemo lahko seveda tudi nadaljevanje propadanja tiska (Guardian), računalniško pisanje novic (TechCrunch) in še kaj.

Ne pozabimo še na programsko opremo. Za kar smo včasih potrebovali dneve programiranja, je danes narejeno z nekaj kliki. Najbolj razširjena odprto-kodna rešitev za spletne strani, WordPress, je postavljena dobesedno v nekaj minutah. In to ni edini primer, računovodstvo je bilo včasih izredno kompleksno in delovno intenzivno, danes pa je vodenje knjig (lahko) stvar le nekaj klikov.

Google Translate je pogosto tarča posmeha, vendar se stalno pozablja, da gre za popolnoma avtomatizirano računalniško rešitev (in povsem brezplačno). Enako velja tudi za programe za “osebno asistenco”, kot je Applova Siri. Razvoj takšnih programov poteka pospešeno in le vprašanje časa je, kdaj bodo dovolj dobri, da ne bomo več iskali človeške pomoči.

3D tisk v različnih industrijah

3D tisk sicer ni nova tehnologija, je pa dosegla velik razcvet v zadnjih nekaj letih. 3D tisk je proizvodni proces, ki se razlikuje od klasičnega po tem, da se material dodaja namesto obdeluje do končnega izdelka. Najpogostejši material predstavljajo umetne mase (plastika), obstajajo pa tudi tiskalniki za kovino in organske celice.

3D tisk se lahko uporablja za izdelavo hitrih prototipov, individualiziranih protetskih udov, maket, igrač, različnih manjših izdelkov za v kuhinjo, kopalnico – skratka za praktično vse, kar je trenutno izdelano iz umetnih mas.

Nič manj kot revolucionarni element 3D tiska z umetnimi masami je zaključen krog izdelava-uporaba-reciklaža. Na trgu namreč že obstaja topilec (Wired), ki razgradi določene umetne mase v material, ki ga potem lahko uporabi 3D tiskalnik.

Uporaba pa ni omejena le na manjše izdelke. Podoben koncept se namreč lahko uporabi tudi v gradnji. Takšna gradnja je hitrejša (hiša je lahko izdelana v 20 urah), varnejša in individualizirana (YouTube).

3D tisk je izredno fascinantna tehnologija, o kateri si lahko med drugim ogledate več na TED.com.

Samostojni (“samovozeči”) avtomobili

Gonilo razvoja na tem področju je Google, ki je že dobil dovoljenja za vožnjo avtomatiziranega avtomobila po cestah (med drugim v Nevadi). Test avtomobila, ki zna voziti po prednastavljeni poti in se ustavljati pred ovirami, si lahko ogledate na YouTube.

Povprečen avtomobil je sicer parkiran več kot 90 odstotkov časa (Autoblog), lastniki pa plačujemo izredno visoke stroške za nekaj, kar uporabljamo precej redko. Poleg tega je tudi eden izmed vodilnih razlogov za poškodbe in smrt.

Kaj vse pa prinaša tehnologija samostojnih avtomobilov? To so:

• avtomatizacija transportnih vozil,
• avtomatizacija javnega prevoza,
• avtomatizacija osebnega prevoza,
• zmanjšanje števila prometnih nesreč,
• zmanjšanje porabe energije in časa,
• zmanjšanje števila osebnih vozil na cesti in parkiriščih.

Zmanjšanje delovnih mest ne bo samo v osnovni panogi (število prevoznikov, delavcev v energetskem sektorju, zdravstvenih delavcev), temveč tudi v podpornih panogah (proizvodnja vozil ter vseh povezanih storitev).

Podrobno serijo člankov o posledicah samostojnih avtomobilov si lahko preberete na Forbes.com.

Ostale tehnologije v razvoju

Vse, kar sem omenil, je le “praskanje po površini”. Tehnološki razvoj poteka s fantastično hitrostjo na različnih področjih. V medicini lahko vidimo tisk organov (TED.com), personalizacijo zdravil na podlagi naše DNK (TED.com) … Razvija se še nešteto tehnologij, ki niso tako očitne ali zanimive za javnost, a bodo izredno pripomogle k splošnemu tehnološkemu razvoju družbe.

Kam naprej?

Kako tehnološki razvoj usmeriti v korist celotne družbe bo eden največjih izzivov v prihodnosti. Sam sem optimist in vidim prihodnost čez nekaj desetletij kot zelo svetlo, se pa bojim prehodnega obdobja. Delovnih mest bo čedalje manj, produktivnost in dobički čedalje večji, politika, javnost in gospodarstvo pa se ne bodo mogli ali znali zediniti pri rešitvah.

Čas za pogovor je bil že leta nazaj, danes se moramo teh vprašanj lotiti resno, sicer bomo čez 10 let zgolj gasili (socialne) požare.

Poslovni načrt je eden izmed prvih dokumentov, kateremu bi se moral posvetiti vsak, ki razmišlja o vstopu v podjetništvo. Lahko bi ga opisali kot zemljevid, ki podjetnika usmerja pri poslovanju podjetja ter mu pomaga, da pravočasno odkrije morebitne pomanjkljivosti pri podjetniški ideji.

Kaj je poslovni načrt?

Strokovnjaki s področja podjetništva opredelijo poslovni načrt kot pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in ki opisuje vse pomembne zunanje in notranje elemente, vpletene v začetek novega posla. Pogosto gre za skupek delovnih načrtov, kot so trženje, finance, proizvodnja in kadri. Loteva se tako kratkoročnih kot dolgoročnih odločitev za prva tri leta dejavnosti. S tem poslovni načrt odgovarja na vprašanja: kje sem zdaj, kam grem, kako bom tja prišel.

N. Korošec ugotavlja da ima večina opredelitev naslednje skupne točke.

Poslovni načrt:

• je pisni dokument,
• pripravi ga podjetnik,
• namenjen je predvsem novonastajajočim podjetjem,
• največkrat ga zahtevajo uporabniki, ki zagotavljajo kapital.

Večino opredelitev pa si je enotnih v tem, kaj podjetnik s poslovnim načrtom pridobi:

• pregled trenutnega stanja, priložnosti ali ideje,
• cilj oz. dobiček,
• pot do cilja, izvršitev in strategijo.

Kdo naj napiše poslovni načrt?

Poslovni načrt je priporočljiv dokument za vsako dobro idejo premišljenega podjetnika. Vsak podjetnik si mora zastaviti vprašanje: Ali bom poslovni načrt naredil sam ali ga bom zaupal svetovalcem oziroma svetovalnim podjetjem?

Vsak podjetnik je sposoben sestaviti zelo zadovoljiv poslovni načrt, vendar je danes ritem življenja zelo hiter in vsak dan se odločamo, katera opravila bomo izpustili z dnevnega seznama obveznosti, zato se nam morda zdi pisanje poslovnega načrta le še ena od stvari, za katere nimamo dovolj časa.

Vsekakor je težko priporočiti najboljšo rešitev. Vendar pa N. Korošec na podlagi opredelitev in drugih virov ter intervjuja sklepa naslednje:

• V start-up podjetjih je najbolje, da se podjetnik sam loti pisanja poslovnega načrta. Razlogov za to je več: večja prepričljivost pred potencialnimi investitorji, nova znanja, ki jih podjetnik pridobi skozi proces pisanja poslovnega načrta, nova spoznanja, do katerih bi bil podjetnik skeptičen, v kolikor bi poslovni načrt pripravilo svetovalno podjetje in nižji stroški – saj so cene poslovnih načrtov lahko precej visoke.
• V kolikor se podjetnik sam loti pisanja poslovnega načrta, se lahko na strokovno pomoč obrne zgolj za določene dele poslovnega načrta, za katere ni prepričan, da so napisani pravilno.
• Priporočljivo je prepustiti pisanje poslovnega načrta strokovnjakom, kadar gre za pridobivanje subvencij oz. sredstev na javnih razpisih, saj so običajno pravila priprave poslovnega načrta zelo natančna in jim mora strokovnjak brezhibno slediti.

Vir: Korošec, N. (2010). Kdo naj napiše poslovni načrt. Ljubljana: Ekonomska Fakulteta

Objava za Zavod mladi podjetnik.

Starting a company is like base jumping – without a parachute. In fact, to make matters more exciting, a startup requires you to build your parachute while you are freefalling. Once you make the jump, there is no turning back. If you are really good, you will not simply build a parachute, you will craft a hang glider that will allow you fly around, check out the scenery and then pick the time and place for your gentle landing (i.e., an exit either via an IPO or M&A sale).

If you are really good AND really lucky, you will convert your glider into a rocket that will put you into a self-sustaining orbit. If this happens, your venture will indefinitely prosper as a standalone company.

The MBA Education And Other Oxymorons

Sodeč po izkušnjah ljudje mislijo, da dobiš ob ustanovitvi novega podjetja ključe od novega BMW-ja, stanovanje in 100.000 EUR na zalogo, očitno samo zaradi poguma, ker si pripravljen stopiti na pot privatnika.

To seveda ni res, ne glede na to, kako čudno se morebiti sliši. Prvi meseci, dostikrat prva leta, podjetnika stanejo veliko denarja (da, denar je potrebno prvo vložiti v podjetje, šele potem pride nazaj), veliko živcev (za par let življenja) in veliko časa. A če nisi pozoren, načrtujoč in prebrisan se lahko na koncu vseeno zgodi, da pristaneš med tistimi 90% podjetij, ki propadejo v prvih 5-ih letih. (Za nameček ti potem še država vzame BMW-ja in stanovanje.)

Kakorkoli, tale prispevek je tarnanje o napačni predstavi ogromno ljudi, kaj prinese lastno podjetje. Še nedolgo nazaj sem slišal od neimenovanega družinskega člana, če bo kdaj kakšen denar od tega kar delam. Da bi pa sedaj že zaslužil več, če bi delal na študentskem servisu. Ma nemoj? Zanimivo, da na to nismo tako gledali v srednji šoli, ko gre za vložek v znanje, saj bi sicer lahko denar služili že po osnovni šoli. A zaradi želje po boljši prihodnosti smo vložili denar, živce in veliko časa v širitev našega znanja. Očitno to pri podjetju ni logično. Logično je bolj, da ustanoviš podjetje, denar pa kar sam poleti v blagajno.

Tako kot se pozna razlika v plači med pri osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni izobrazbi, ko se želimo zaposliti, tako se pozna razlika med zaposlenim in podjetnikom. Na začetku si v minusu, vendar se potem krivulja vedno obrne tebi vprid.

Za boljšo vizualizacijo:

Sicer so tu vpisani ameriški prihodki, vendar je bistvena oblika krivulje (povezava je na vir).

Vlagati je potrebno v prihodnost, se izobraževati (in s tem ne mislim šole) in vztrajati na svoji poti. Kljub temu, da se 99% ljudi zdi, da se to neha pri 24-ih ob končanju fakultete, se takrat šele začne resno učenje in preizkusi.

Posameznik danes potrebuje tam okoli milijon evrov, da se udobno finančno preskrbi do konca življenja (če izključimo morebitne drastične spremembe ekonomije). Torej, upoštevajoč magično formulo o uspehu, kako naj dosežemo to magično mejo?

Pravzaprav je lahko zelo enostavno, če ne gledamo na to vsoto kot na en kos. Milijon bi lahko zaslužili s prodajo 1.000 kosov 1000 EUR vredne storitve. Ali pa z 10.000 kosi 100 EUR vredne storitve. Vendar se to verjetno sliši še zmeraj malce predaleč, ne?

Kaj pa če poskusimo takole: 2.000 naročnikov plačuje mesečno po 40 EUR. To je na letni ravni 960.000 EUR. Vsako leto.

Pomislimo … 2.000 naročnikov po 40 EUR. Mislim, da v globalnem svetu in predvsem na internetu, ne bi smeli imeti večjih težav najti toliko interesentov – seveda pod pogojem, da dejansko imamo uporabno rešitev.

Lahko pa vzamemo tudi malce manj ambiciozen plan – le 100.000 EUR letno. Za to vsoto potrebujemo le še 200 naročnikov, ki nam plačujejo 40 EUR na mesec. Mislim, da je ta številka z lahkoto dosegljiva še v Sloveniji, če se resno zavzamemo.

Na mesečno naročnino lahko prodajamo znanje, aplikacije, storitve ipd. Pri enem od naših trenutnih projekov smo vzeli ravno to filozofijo za pridobivanje prihodkov. Prav tako pa je v planu še vsaj en projekt na bazi mesečnega pobiranja naročnin.

Nešteto je vprašanj po raznih forumih, srečanjih in ob pogovorih – kaj naj naredim, da uspem? Zadnjič sem naletel na izredno dober prispevek na podjetniško-poslovnem forumu, ki odgovarja na to vprašanje:

Do You Have a Successful Entrepreneurial Premise?

Zanimiva primerjava je z lovljenjem bogatstva in mačko na ulici:

Money is a like a mischievous cat; if you chase it around the neighborhood, it eludes you – hiding up a tree, behind the rose bush, or in the garden. However, if you ignore it and focus on what attracts the cat other than the cat itself, it will come to you and sit right in your lap.

Sklicuje se predvsem na tiste, ki iščejo posel na način “kaj naj začnem delati, da bom dobro zaslužil”, “s čim lahko danes dobro zaslužim” ipd. Namesto zbeganega “lovljenja mačke” je bolje, da se posvetimo rešitvi težav, ki jih imajo ljudje okoli nas.

If you can make 1,000,000 people achieve any of the following:

1.) Make them feel better
2.) Help them solve a problem
3.) Educate them
4.) Make them look better (health, nutrition, clothing, makeup)
5.) Give them security (housing, safety, health)
6.) Arise a positive emotion (love, happiness, laughter, self-confidence)
7.) Satisfy appetites of all kind, from basic (food) to the risqué (sexual).
8.) Make things easier
9.) Enhance their dreams and give hope

Do any of the above and I can guarantee you this: You will be worth millions.

Do You Have a Successful Entrepreneurial Premise?

Zadnje nekaj tednov sem se posvečal predvsem literaturi in raziskovanju o oblikovanju poslovnega sistema v podjetju. Končni izdelek so izdelani rutinski delovni procesi ter delovni vodič za zaposlene. Primer dobro oblikovanega poslovnega sistema je McDonald´s, ki pa je obenem tudi franšiza. Več o tem malce kasneje.

Prva knjiga, ki sem jo prebral na to temo je E-Myth Revisited od Michael E. Gerberja (povzetek) oz. v slovenščini Mit o podjetniku. V knjigi je razložena filozofija in razlogi, zakaj moramo podjetje oblikovati kot sistem in zakaj lastnik ne sme biti ključni del v tem sistemu. Gerber definira tri “osebnosti” v vsakem podjetniku – tehnika, managerja in lastnika in zakaj je potrebno vse vključiti v podjetje in ob pravem času. Poda tudi ključno napačno predpostavko, ki jo naredi večina podjetnikov tehničnega kova in sicer, da je:

tehnično delo = posel

… zaradi česar pa potem tudi veliko podjetij propade oz. jih posamezniki niso sposobni prepeljati na naslednjo stopnjo. Poda tudi sedem ključnih točk pri razvoju poslovnega sistema in jih točneje razloži:

1. primary aim
2. strategic objective
3. organizational strategy
4. management strategy
5. people strategy
6. marketing strategy
7. systems strategy

Vsem znani statistiki – 50%+ propadlih podjetij v petih letih – doda novo: 95% uspešnost franšiznih podjetij v petih letih. In v čem se franšizna podjetja bistveno razlikujejo od ostalih? Da imajo odlično definiran poslovni sistem.

Naslednja knjiga je bila How To Make Your Business Run Without You od Susan Carter (povzetek). Tu je že dosti bolje razloženo, KAKO je potrebno oblikovati delovni vodič (operations manual). Izdelan je tudi primer kazala in nekaj posameznih strani za primer.

Kljub “Top Shop” naslovu je knjiga zelo koristna pri oblikovanju lastnega poslovnega sistema in jo priporočam enako kot E-Myth Revisited.

O oblikovanju poslovnega sistema pa je pisal tudi Rich Schefren v eni od svojih brezplačnih eknjig Internet Business Manifesto – Final Chapter.

… Primerja uspešen posel (in kaj mu manjka do uspešnosti) z drugo sliko, kjer izhajamo iz tega, da smo mi (YOU – jaz) v sredini. Bistvena razlika pa je ravno to – mi. V uspešnem poslu JAZ ne sme biti v formuli. Morajo pa biti naslednji elementi: vizija, prednosti, strast, resursi, strateški partnerji, močna taktika, akcijski načrt. …

To je nekako nauk celotne zgodbe: poslovni sistem mora biti zgrajen tako, da je vsak člen v njem hitro nadomestljiv – predvsem pa lastnik, ki je ponavadi v središču vsega dogajanja v podjetju.

Prvi koraki so torej:

1. Definirati idealno podjetje, postaviti vizijo in strategijo podjetja.
2. Ugotoviti rutinske delovne procese, jih definirati in oblikovati v poslovni sistem.
3. Napisati delovne vodiče za zaposlene, kjer bodo točno vmeščeni v poslovni sistem.

Literatura za naprej

Ko sem bral zgornji dve knjigi sem še zmeraj imel občutek, da gre predvsem za neke osnovne nasvete, ter da je še veliko zadev ostalo odprtih. Ob iskanju novih virov sem naletel na knjigo ISO 9001 For Small Businesses. ISO sicer certificira tudi poslovni sistem (ISO Certified Management System). Knjiga je namenjena za pomoč pri integraciji ISO standarda. Seveda se na koncu ni potrebno odločiti za certificiranje, je pa zato knjiga lahko dober vodič za oblikovanje poslovnega sistema. Na Amazonu lahko najdemo še ogromno vodičev za ISO certificiranje ter še veliko knjig na temo “process management“.

Izredno zanimiva tema. Ko predelam več, bom napisal še kaj novega. 🙂