V prejšnjem prispevku sem se dotaknil slabih lastnosti maloprodajnih trgovin. Vse pa le ni tako črno. Trgovina je lahko izredno zabaven, lahkoten in donosen posel, če dosega naslednje lastnosti.

1. En artikel (pogojno do tri)
Zaradi stalno enake nabavne in prodajne cene ter enostavnega upravljanja zalog v primeru enega artikla, večina računovodskih mor izgine. Obenem lažje nabavljamo večje količine blaga od istega proizvajalca (ali distributerja), kar nam daje boljšo pogajalsko izhodišče za večje rabate, to pa posledično lahko pomeni tudi možno veleprodajo drugim trgovcem.

2. Visoka razlika v ceni
Ko bi le vsi imeli takšne RVCje, kot jih imajo trgovine z oblekami 🙂 Tam je RVC lahko tudi 90%, povprečje pa se giblje med 50-70%. Še se čudite izjemnim popustom?
Če ne prodajate blaga za množično dnevno uporabo (in 99% ga ne), se vam ne splača delovati z nižjim RVC-jem od 30%.

3. Profitabilen tržni segment
Prodaja bling-bling 25″ krom platišč za SUV-e se lahko sliši zanimiva, a vprašanje koliko bi jih dejansko prodali v naši državici. Če ne veste, kakšne razmere pričakovati, naredite manjšo raziskavo trga – prijatelji, znanci, ankete, forumi ipd. Če tega še ni na slovenskem trgu, poiščite razloge zakaj.

4. Majhni artikli
Če boste prodajali trimetrske plišaste medvedke, boste prej ali slej naleteli na prostorske težave. Če pa prodajate majhne artikle, je to manj stroškov za najem prostorov in manj dela s skladiščenjem.

5. Tržni potencial
Z malo zdrave pameti lahko ugotovite ali imajo vaši artikli potencial ali ne. Verjetno je jasno, da danes odpreti specializirano trgovino samo s katodnimi monitorji ni ravno perspektivno.
Tukaj sicer obstajajo izjeme, a za nov posel sigurno neprimerne.

Odličen primer takega artikla so fotojedkani deli Tremonia. Izredno zanimiv možakar, sva padla v debato preden sem želel naročiti nekaj kosov za mojo trgovino. Artikli so izredno majhni, vrednost je relativno visoka, RVC ima zaenkrat še nizek a je to del njegove dolgoročne strategije; je pa res, da ima malce več artiklov kot le tri ali pet. Kot mi je razlagal ima v nekaj večjih škatlah zaloge za 70.000 € 🙂

Tretje poslovno leto in še zmeraj premalo prihodkov za vzdrževanje samega sebe, na obzorju pa novi izredno profitabilni projekti. Le kaj storiti?

Imam dve možnosti.

1. Spletno trgovino lahko enostavno zaprem, zalogo razprodam, poberem tistih par tisoč evrov, forum dam na nov manjši strežnik ter začnem prodajati oglasni prostor. Le-ta bi verjetno prinesel okoli 100-150€ na mesec brez kakršnegakoli dela. Zelo mamljivo.
2. Začnem z resnim delom. Vzamem kredit za nekaj tisoč evrov in se agresivno lotim prodaje in aktivnosti za pridobivanje novih strank in novih dobaviteljev za širši prodajni program. Preselim distribucijo h kolegu, ki bo tudi prvi zaposleni ter se popolnoma posvetim strategiji in trženju za popolni izkoristek potenciala na našem malem trgu. Letos presežem 50.000 € prometa, čez nekaj let pa celotno podjetje prodam za 500.000 € in se dogovorim za doživljenski 30% popust v vseh mojih trgovinah.

Hmmm … le kaj? 😀

Odločil sem se za drugo možnost. V petek sem dobil novega dobavitelja s preko 2000 artikli, v naslednjem tednu nabavljam še AUTOart, naredil pa bom tudi razprodajo nekaterih artiklov, da se znebim starih zalog. V marcu je potrebno sestaviti bilance, čaka me še nekaj birokratskih ovir, nato pa grem na banko po kredit. Obenem začnem resno delati na novi spletni trgovini, ki mi jo bo programiral kolega. Potem začnem počasi prenašati operativo na prvega zaposlenega, širim prodajni program, tudi na RC modele, nato pa še nova spletna trgovina Mini Steel za vojaške in neavtomobilske civilne makete. Potenciala je dovolj, dela je preveč, denarja skoraj nič – kaj še čakam? 😀

O vseh napredkih bom redno poročal.

Verjetno smo vsi že slišali, da v prvih petih letih propade 80% vseh novoustvarjenih podjetij. To “dejstvo” se je že tako prijelo med ljudstvom, da ga vsi jemljemo za samoumevnega. Sicer te pri nas res lahko v prvih petih letih pokopljejo davki in birokracija ampak pustimo to zaenkrat ob strani.

Nekaj dni nazaj sem na blogu GameProducer.net, kjer samostojni razvijalec iger piše tudi o splošnih podjetniških temah, zasledil prispevek ravno o zgornjem dejstvu. Piše namreč o raziskavi, ki jo je prebral v knjigi Entrepreneurial Marketing (aff), ki sta jo avtorja naredila za področje ZDA, Japonske, Avstralije, Hong Konga in Polinezije (kje je Evropa se sprašujem tudi jaz). Izsledki so bili naslednji:

• 20-30% novoustvarjenih podjetij bo preživelo več kot 8 let
• 50% bo preživelo okoli 5 let
• 70% bo preživelo tri leta
• 85% bo preživelo prvo leto

Zanimivo, ne? Drugače pa ponavadi dovolj dober argument, da se običajni človek ne poda v “nevarne vode podjetništva” 😉

Ko smo že pri nevarnostih – Robert Rolih je na VIP predavanju v Kiberpipi govoril, zakaj se splača ustvariti podjetje, ko si še dijak oz. študent. Bom v enem od naslednjih prispevkov napisal še kaj o tej temi 🙂

Kot mladi podjetnik, ki že tretje leto vodi manjšo spletno maloprodajno trgovino z izredno raznolikimi artikli, lahko podam par razlogov, zakaj se tega ne bi lotil ponovno.

1. Vodenje posla (računovodstvo, zakonodaja)
Trgovina s svojimi zalogami blaga in različnimi artikli z različnimi nabavnimi cenami je pekel za knjigovodstvo. Usposabljanje za uporabo programov, pogovori z računovodjo, pogajanje z dobavitelji za višje rabate, usklajevanje z zakoni ipd. porabi toliko časa, da sem se jaz že nekajkrat resno vprašal, ali je vse skupaj sploh vredno. Kar me pripelje do naslednje točke.

2. Veliko prometa, malo dobička
Čez 20.000 € prometa v letu 2006 se sliši lepo, ne? Ko pa pomislim, da ni bilo niti toliko, da bi me preživelo kot študenta, se zgrozim, ko začnem kalkulirati, koliko bi bilo potrebno za lepo dostojno plačo. In pridem do tega, da z manj kot 50.000 € prometa na leto ni pogojev.

3. Slaba likvidnost, potreben začetni kapital
Potrebno je vložiti denar v nabavo blaga. Potem pa isti denar stoji v zalogah, stoji v pošiljkah, ki so na poti k meni ali k kupcem, nizke razlike v ceni* nekaterih dražjih artiklov zahtevajo prodajo praktično celotne zaloge (pošiljke) za ustvarjanje dobička. Kaj mi pomaga nekaj tisoč € prometa, če pa ne morem v začetku meseca plačati računa za 100 €.

4. Veliko operativnega dela
Naročila na spletni strani, podpora in vprašanja na emaile, nabava, fakturiranje, pakiranje, pošiljanje …

5. Prostorske zahteve
Zalogo je potrebno nekam pospraviti. Sam imam to srečo, da mi je na voljo podstrešje v hiši. To moje skladišče pa se čedalje bolj širi in zahteva čedalje več prostora. Ko načrtujem do kakšne mere hočem širiti poslovanje, moram vračunati tudi prostorski problem.

Mogoče nisem poudaril, da je to zgolj in samo spletna prodaja. Če bi želel imeti maloprodajno trgovino v kakšnem trgovskem centru, stroški zelo hitro narastejo (najemnina in morebitna pomoč v obliki zaposlenega študenta).
V naslednjem prispevku se bom kratko dotaknil, kaj bom storil s svojo trgovino. Kasneje pa še, kdaj se lotiti trgovine, ker le ni vse tako črno, kot se je mogoče komu sedaj zazdelo 🙂

* razlika v ceni (RVC) – meni najbolj pregledna oblika prikaza profitabilnosti artikla; primer: 700 € nabavna cena, 1000 € prodajna cena, RVC = 300 € oz. 30%; marža oz. pribitek k ceni je prištevek k nabavni ceni; primer: 500 € nabavna cena, 1000 € prodajna cena, marža = 100% (kar je drugače 50% RVC)

Ta teden je bil izredno produktiven. Imamo že oblikovan program podjetniških dogodkov v marcu v organizaciji MP. Prvo predavanje je predvideno na fakulteti za elektrotehniko, kjer pričakujemo, da bo predaval vodja razvoja pri Akrapoviču (tehnološko usmerjeno). Drugo predavanje bo na ekonomski fakulteti in se bo dotikalo e-podjetništva, pričakujemo pa predavatelja iz Parsek ali HTTPool. Tretje predavanje bo verjetno v prostorih univerze, saj bo pri organizaciji pomagal LUI. Na tretjem predavanju želimo ponovno predstaviti storitve LUI, kaj lahko prinese študentom, ki so tik pred ustanovitvijo podjetja. Tisti večer se bo zgodila tudi pogostitev in uradna otvoritev MladiPodjetnik.si.

Ves trud usmerjamo v to, da bodo dogodki organizirani profesionalno, predavatelji usposobljeni in obiskovalci zadovoljni ter željni obiska naslednjega dogodka.