Ne, 5.000 $ za moj blog ne bo dovolj, pravijo:
My blog is worth $10,726.26.
How much is your blog worth?
Imamo kakšnega interesenta? 
Na tole, že zdavnaj pozabljeno zadevo, me je spomnil poba, ki iz meni neznanega razloga linka name – Spartak. Saj ne, da se pritožujem. 8)
Torej, zadnje nekaj dni sem zopet preko glave zaseden. Stalno pišem poslovni načrt za podjetje Niteo, kajti malo se že mudi, saj je rok prijave za nepovratna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada 10. julij. Točneje gre za produkt R1A/07 Odobritev subvencij za podjetja v institucijah. Obenem pride sem pa tja kakšna hudo dobra ideja, tako da je tole pisanje prav zabavno, čeprav ga vse skupaj pišem že nekje pol leta, sem pa na verziji 1.5. 😆 Sredstva, če jih dobimo seveda, bomo izkoristili predvsem za nabavo tehnične in pisarniške opreme ter plače prvih zaposlenih (med katere bom najverjetneje spadal tudi jaz, saj z oktobrom izgubim status študenta – pavzer). Hkrati s pisanjem načrta hodimo po sestankih in nabiramo strateške partnerje, ki SPS zelo veliko pomenijo. Držite pesti za nas 10 julija. 🙂
Obenem smo že sklenili dogovor z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem, da gremo avgusta oz. najkasneje septembra v lastne prostore. Ti bodo na Vojkovi, med ekonomskim faksom in ministrstvom za obrambo, v drugem nadstropju. Imeli bomo veliko pisarnico 20 m2. 8) So pa skupni prostori obvezni, kot smo ugotovili s kolegi, saj je za resno delo potrebno biti na enem mestu. MSN, občasni sestanki ipd. na žalost ne funkcionirajo.
Pred prazniki smo bili povabljeni k pisanju vizije Ljubljane leta 2025 za glasilo Ljubljana (ja, to je tisti časopis, ki ga vsi pomečemo v smeti, preden sploh kaj preberemo :mrgreen:). Kot je napisal Peter:
V nedeljo smo se dobili na pikniku, se nabutali dobrot z žara, vmes pa debatirali, kaj vse mestu manjka in kako bi se to dalo izboljšati.
Potem smo v torek imeli še profesionalnega fotografa, ki je poskušal ujeti v objektiv vso našo lepoto. Kako mu je uspelo, boste videli tudi vi, ko dobimo fotografije. 🙂
Sem se odločil, da začnem z malo večjo promocijo za mojo spletno trgovino, kajti statistika obiskov, predvsem virov (source) obiska, je trenutno precej zaskrbljujoča. Odločil sem se za začetek, da poskusim s ToboAds, kajti MojForum oglaševanje postalo prekleto drago, glede na lansko leto. Obenem se seveda tolčem po glavi, da tega nisem takrat izkoristil in več oglaševal. Na ToboAds sem prijavil prvo akcijo, naredil sem pa dve različni skupini. Ena je splošna, ki cilja na standardne besede (makete, modeli, modelčki ipd.), druga pa cilja na avtomobilsko znamko BMW (bmw, schnitzer, M5, M6, M3 ipd.).
Oglasa trenutno obratujeta 4 dni brez enega samega prikaza. 🙂 Bom naredil še nekaj bolj specifičnih oglasov in upal, da se dejansko enkrat nekje prikaže ter posledično mogoče kdo tudi klikne. 😀
Če ima kdo kakšne nasvete, kar na dan z njimi. 😉
Hudiča, kako čas leti. 😕 Evo, tukaj nekaj videov, preden spišem spet kaj pametnega. 🙂
[youtube ecCXDnRYXWw]
Pa še en. 😛
[youtube VetJP8htk6E]
Internet Business Manifesto je eBook od Richa Schefrena, ki jo lahko brezplačno naložite na domači strani Profit Vault. Obsega 30 strani v .pdf formatu.
Za razliko od večine eknjig je ta celo koristna, kljub temu pa verjetno noben ne bo doživel večjega razsvetljenja ob branju. Na začetku imamo nekaj ljudi, ki pravijo, kakšen car je Rich in, kako jim je uspelo povečati svoje prihodke za X mio $ samo z njegovo pomočjo. Potem s samohvalo nadaljuje Rich, zgolj z namenom, da se zavedamo njegove veličine, seveda. Ko preide k bistvu, začne pisati o perspektivi interneta ter kako smo zaenkrat še precej daleč do razvitosti, ki jo posedujejo offline panoge. V mislih ima ogromno število internetnih freelancerjev (samostojnih razvojnikov, s.p.-jev po domače), katerih offline kolegi so že zdavnaj propadli, saj so jih iz trga izrinila velika podjetja. Tako prikaže pomembnost izgradnje pravega posla (podjetja), saj se kot posamezniki ne bomo mogli obdržati na trgu. Nadalje razloži razliko med oportunističnim in strateškim razmišljanjem. Glavna razlika je, da imajo slednji vizijo v glavi in skladno z njo potem tudi oblikujejo svoje dejavnosti. Medtem prvi le lovijo “priložnosti” in stalno skačejo iz ene zadeve v drugo.
Zatem poudari pomembnost izrabe časa, ki si ga namenimo za posel. Na strani 19 imamo zanimivo orodje za izračun naših kratkoročnih finančnih ciljev, na podlagi koliko zaslužimo danes in koliko bi radi zaslužili. Nato definira “produktiven čas”, ki je tisti, ki direktno vpliva na povečevanje naših prihodkov. Po nekaterih analizah, ki jih citira, naj bi celo generalni direktorji na lestvici Fortune 500 podjetij imeli le okoli 30-40 minut dnevno produktivne izrabe časa. Seštejemo ena plus ena in že govorimo o povečevanju naše urne postavke in, seveda, postavitvi poslovnega sistema. To je bistvo te knjige in tudi bistvo marsikatere druge knjige ter dejansko bistvo vsakega podjetja. Podjetje mora delovati, četudi je lastnik/direktor odsoten dlje časa. Bolj točnih napotkov Rich ne da.
Kako se vodi projekte? Rich pravi, da z risbo in štirimi različnimi elementi, ki prikazujejo začetek/konec, potek, odločitev in dejavnost. Lepo razložena zadeva na strani 28.
Rich nam tudi pove, kako se outsourca projekte in druge dejavnosti. Vedno naj iščemo najboljšega in najzanesljivejšega izvajalca, ki nam bo poslovni partner in ne najcenejšega (precej logično se sliši, ne?). Ko smo že pri outsourcingu, Andrew Johnson je napisal nekaj virov, kako priti do teh freelancerjev.
Na zadnji strani je napisan povzetek, sam bi izpostavil le nekaj točk:
Moje mnenje: Nič novega, obnova starega znanja glede procesov in oblikovanja sistema (čeprav nič točno). Zelo uporabni zadevi sta orodje za izračun finančnih ciljev (str. 19) in vodenje projektov (str. 28). Vendar ste najverjetneje tudi to že nekje videli. 🙂
6/10
Dodal sem novo kategorijo – Prebral sem. Sem bom pisal kratke povzetke knjig, ki sem jih prebral in enostavno oceno 1-10. Moj plan o pridnem branju se je v preteklosti že izjalovil, tako da upam, da bom s to potezo še sebe malce zdiscipliniral, da vsak mesec objavim vsaj eno recenzijo.
V prihodnjih dneh lahko pričakujete že prvo oceno krajše eknjige.
Zadnjič me kolega, sicer sošolec iz osnovne šole, klikne na MSN-ju in prosi za pomoč pri razlagi obračuna DDV. Je v 3. letniku, torej je bil bolj priden od mene. Kljub temu pa se je zatekel po pomoč k študentu, ki mu ni uspelo zdelati redno niti 1. letnika! Zavedli so ga kolegi, ki “kupujejo na firmo 20% ceneje, ker je brez davka” in čudno napisane vrstice v knjigi. Tako je potreboval nasvet praktika, ki je to lepo razložil v parih vrsticah, brez akademskega balasta. 🙂
Glavno, da je naš novi dekan in bivši finančni minister, gospod Dušan Mramor, takoj razjasnil študentom v drugem letniku, da brez znanja poslovnih financ v poslovnem svetu ne moreš uspeti. Še dobro, da ga niso slišali vsi tehnični podjetniki (Akrapovič ipd.), sicer bi se resno zasekirali. 🙄 To je bilo moje prvo in zadnje predavanje pri njemu. 🙂