Še zmeraj se trudim na optimizaciji časa, ki ga porabim na internetu. Po zadnjih dveh ukrepih še dva nova:

RSS za večino strani, ki jih obiskujemo

Sam uporabljam kar reader v Thunderbirdu, saj mi popolnoma ustreza in je takoj poleg elektronske pošte in koledarja, ki ju tako ali tako redno uporabljam. Glavna prednost je, da lahko preletimo novice dosti hitreje, kot če obiščemo vsako stran posebej, poleg tega je dosti bolj pregledno, saj so vidni le naslovi novic.

Vtičnik Session manager za Firefox

Gre za vtičnik, ki nam shranjuje okenca, ki imamo odprta v brskalniku. Uredimo si lahko tudi, da ob zagonu prikaže naše začetne spletne strani, ki jih prebrskamo vsako jutro (tiste, ki niso v RSS readerju). Namig sem dobil na blogu Thirty Day Challenge.

Večino novic in spletnih strani bi morali preleteti v pol urce, tako da lahko potem takoj začnemo s produktivnim delom.

‘Last but not least’ – izogibajmo se nesmiselnemu in nenačrtnemu brskanju. Če je le-to potrebno, si vnaprej določimo čas od kdaj do kdaj.

‘Odvečni’ čas porabimo za izobraževanje. 🙂

Download (.pdf).

Na vrsti je recenzija še zadnje eknjige od Richa Schefrena, The Final Chapter. Napisal sem že, da je bil drugi del dosti boljši od prvega, ki se mi ni zdel nič posebnega. Tretji je pa še malce boljši od drugega, tako da je res zelo zanimivo branje.

Kot ponavadi, na začetku nekaj strani balasta in obnove znanja, ko spet poudari pomembnost izbire trga in ne golo nišarjenje in iskanje najbolj obupane ženske za oženit. Omeni nekaj strašljive statistike, da 96% podjetij na dolgi rok (10+ let) propade, vzrok pa je v veliki večini primerov lastnik, ki ni prepoznal težav in / ali poiskal pomoči.

Izredno pomembno dejstvo, ki ga ponavlja čez celo knjigo je pomembnost strateških partnerjev. Trdi namreč, da veliko podjetje ne more obstajati na trgu, če nima strateških partnerjev podobne velikosti. Kot primer da podjetja za direktni marketing v ZDA in v Evropi. Glavna razlika, ki je podjetja v ZDA potisnila daleč nad evropska je ta, da so si največja podjetja na veliko izmenjavala, najemala, oddajala in prodajala svoje sezname strank, medtem ko to v Evropi niso počeli. Tukaj bi omenil, da kolikor jaz vem, je to dejansko nelegalno tu, a morda bi kakšen pravnik znal povedati kaj več.

Tri največje laži o internetu: 1. računalnik lahko čez noč spremenite v stroj za tiskanje denarja; 2. sem iz Nigerije, imam 19 mio $, ki jih želim položiti na vaš TRR; 3. zgradite lahko lifestyle posel, ki se bo sam vzdrževal 24/7. Pri prvih dveh nam ne more pomagat, komentira pa zadnjo. Pravi, da so dve leti nazaj vsi internet marketingarji delali od tretje ure zjutraj pa vse do vzhoda sonca. A se časi spreminjajo in vsi te so sedaj oblikovali pravo podjetje okoli svoje dejavnosti (procesi, zaposleni, sistemi).

Slika iz naslovnice pride v analizo v naslednjem delu. Primerja uspešen posel (in kaj mu manjka do uspešnosti) z drugo sliko, kjer izhajamo iz tega, da smo mi (YOU – jaz) v sredini. Bistvena razlika pa je ravno to – mi. V uspešnem poslu JAZ ne sme biti v formuli. Morajo pa biti naslednji elementi: vizija, prednosti, strast, resursi, strateški partnerji, močna taktika, akcijski načrt. Kaj se zgodi, če kaj od tega manjka, si oglejte od strani 19 naprej (ključne stvari!).

Po temeljiti analizi elementov za uspeh, piše o trendu na trgu, ki zahteva čedalje večjo specializacijo (strokovnjak za email marketing ni dovolj, saj so sedaj strokovnjaki specializirani samo za npr. Google AdSense, ki je poddomena Pay Per Click, ki je poddomena internetnega oglaševanja).

Najpomembnejša podatka, ki jih moramo meriti sta strošek za pridobitev kupca (cost per acquisition) in življenska vrednost kupca (lifetime customer value). Zelo enostavno in primitivno bi to verjetno lahko izračunali tudi samo z deljenjem stroškov oglaševanja v določenem mesecu, deljeno z novimi ali prijavljenimi kupci in naročniki v tem mesecu.

Nato razdela front end in back end aktivnosti marketinga in prodaje. Continue reading →

Download (.pdf).

The Missing Chapter je nadaljevanje eknjige Internet Business Manifesto od Richa Schefrena. Naj kar takoj povem, da je tale knjigica po mojem mnenju dosti boljša od prve. Ampak pojdimo lepo po vrsti.

Prvih nekaj strani je zopet malce balasta in razlage, zakaj je nova eknjiga sploh nastala. Po odzivih sodeč namreč ljudje prejšnje knjige nismo popolnoma razumeli, zato sedaj nudi dodatek za boljše razumevanje. Mimogrede: The Missing Chapter je enako dolg kot prva knjiga. Najprej okara praktično celotno industrijo nišarjenja na internetu, češ, da je to popolnoma napačen način ustvarjanja posla. Pravi, da je to enako, kot če bi šel iskati najbolj obupano žensko in jo oženil. 🙂 Ravno primerjavo s poroko velikokrat uporabi, saj pravi, da ljudje premalo časa namenimo izboru življenskega partnerja, še manj pa izbiri posla, kljub temu, da sta to praktično najpomembnejši odločitvi v našem življenju. Nato definira, kako bi morali izbirati posel, oz. katere lastnosti naj ima:

• uživamo v njem (enjoyment)
• nam je v izziv (challenge)
• smo odlični pri izvajanju le-tega (we excel at it)

Play to win or don´t play at all

Poudari pomembnost izbire posla, glede na to, kakšne sposobnosti imamo. Poda odličen primer – v primeru, da ste dober igralec pokra in imate prijatelja, ki je profesionalni teniški igralec, verjetno z njim ne boste igrali tenisa za denar, ne? In on verjetno ne z vami pokra. Enako velja v poslu. Ne hodite v posel, za katerega nimate predispozicij. Nato se dotakne analize niše na internetu, ki poteka nekako takole:

1. analiza niše
2. anketiranje trga
3. izdelava produkta
4. izdelava prodajnega procesa
5. postavljanje tržnih kanalov

Kot napako navede, da veliko posameznikov jemlje to kot strategijo, medtem ko je le proces izdelave. Obenem poudari, da je to napačen način, saj delamo od zunaj not, namesto obratno. Potrebno se je koncentrirati na svoje prednosti (strenghts) in oblikovati posel okoli teh. Torej, delamo od znotraj navzven, prvo analiziramo sebe, nato trg. Združite svoje prednosti s svojo strastjo in priložnostmi, ki so pred vami in imate zmagovalno kombinacijo.

Kaj sploh so moje prednosti?!

Dobro vprašanje. Rich definira prednosti po štirih poglavitnih točkah:

• talenti; nekaj s čimer smo se rodili ali pa smo razvili v zgodnjem otroštvu
• izobrazba/znanje
• izkušnje
• spretnosti

Lastnosti prednosti pa so naslednje:

• boljši smo od drugih, ki to tudi opazijo
• uživamo v temu – je zabavno
• počutimo se živo in energično, ko to delamo
• stalno izboljšujemo svoje rezultate

Velika napaka podjetnikov je po besedah Richa ta, da se koncentrirajo na svoje slabosti in ne prednosti. Tako se zgodi, da delajo preveč za premalo in postanejo deloholiki. Prav tako naj ne bi oblikovali svojega posla okoli svojih interesov, saj naj bi veljalo:

• interesi = hobiji
• prednosti = poslovne prednosti (business advantage)

Kljub temu, da vem kakšen car je Rich, si bom tu drznil oporekati, saj vemo, da je bilo ogromno poslov zgrajenih ravno okoli interesov posameznika. Je pa res, da se lahko dostikrat interesi in prednosti pokrivajo. Rich da primer izrabe svoje prednosti na podlagi svojega poslovanja s podjetjem z oblačili (stran 16) in svetovanjem (stran 18).

Rich omeni, da večina sposobnih generalnih direktorjev (CEO) ni dobrih kot celota, temveč da so dobri le v določenih stvareh, vendar pa so v tistih vrhunski, obenem pa zakrivajo slabosti. Zato priporoča, da se res dobro koncentriramo na naše prednosti in slabosti zanemarimo oz. se ne oziramo na njih.

Pomembnost vizije podjetja

Brez vizije ne pridemo nikamor, saj veste, “če ne veš kam greš, je vsaka pot prava”. Omeni tudi, da je potrebno znati “spakirati” svojo prednost tako, da bo posel kasneje deloval brez nas, sicer bomo doživljensko menjali čas za denar. Nadaljuje še z razlogi, zakaj boste kot uspešno in vizionarsko podjetje privabljali najboljše kadre in poslovne partnerje ter zaključi z vabilom na svoje elitno svetovanje. Jaz pa zaključujem z mislijo, da izberete …

A Passionate Business That Plays To Your Strenghts

Priporočam branje. 🙂

8/10

Download (pdf.).

Internet Business Manifesto je eBook od Richa Schefrena, ki jo lahko brezplačno naložite na domači strani Profit Vault. Obsega 30 strani v .pdf formatu.

Za razliko od večine eknjig je ta celo koristna, kljub temu pa verjetno noben ne bo doživel večjega razsvetljenja ob branju. Na začetku imamo nekaj ljudi, ki pravijo, kakšen car je Rich in, kako jim je uspelo povečati svoje prihodke za X mio $ samo z njegovo pomočjo. Potem s samohvalo nadaljuje Rich, zgolj z namenom, da se zavedamo njegove veličine, seveda. Ko preide k bistvu, začne pisati o perspektivi interneta ter kako smo zaenkrat še precej daleč do razvitosti, ki jo posedujejo offline panoge. V mislih ima ogromno število internetnih freelancerjev (samostojnih razvojnikov, s.p.-jev po domače), katerih offline kolegi so že zdavnaj propadli, saj so jih iz trga izrinila velika podjetja. Tako prikaže pomembnost izgradnje pravega posla (podjetja), saj se kot posamezniki ne bomo mogli obdržati na trgu. Nadalje razloži razliko med oportunističnim in strateškim razmišljanjem. Glavna razlika je, da imajo slednji vizijo v glavi in skladno z njo potem tudi oblikujejo svoje dejavnosti. Medtem prvi le lovijo “priložnosti” in stalno skačejo iz ene zadeve v drugo.

Zatem poudari pomembnost izrabe časa, ki si ga namenimo za posel. Na strani 19 imamo zanimivo orodje za izračun naših kratkoročnih finančnih ciljev, na podlagi koliko zaslužimo danes in koliko bi radi zaslužili. Nato definira “produktiven čas”, ki je tisti, ki direktno vpliva na povečevanje naših prihodkov. Po nekaterih analizah, ki jih citira, naj bi celo generalni direktorji na lestvici Fortune 500 podjetij imeli le okoli 30-40 minut dnevno produktivne izrabe časa. Seštejemo ena plus ena in že govorimo o povečevanju naše urne postavke in, seveda, postavitvi poslovnega sistema. To je bistvo te knjige in tudi bistvo marsikatere druge knjige ter dejansko bistvo vsakega podjetja. Podjetje mora delovati, četudi je lastnik/direktor odsoten dlje časa. Bolj točnih napotkov Rich ne da.

Kako se vodi projekte? Rich pravi, da z risbo in štirimi različnimi elementi, ki prikazujejo začetek/konec, potek, odločitev in dejavnost. Lepo razložena zadeva na strani 28.

Rich nam tudi pove, kako se outsourca projekte in druge dejavnosti. Vedno naj iščemo najboljšega in najzanesljivejšega izvajalca, ki nam bo poslovni partner in ne najcenejšega (precej logično se sliši, ne?). Ko smo že pri outsourcingu, Andrew Johnson je napisal nekaj virov, kako priti do teh freelancerjev.

Na zadnji strani je napisan povzetek, sam bi izpostavil le nekaj točk:

1. Pomembnost vizije in strategije.
2. Pomembnost vzvodov (leverage).
3. Pravilna uporaba projektnega managementa.

Moje mnenje: Nič novega, obnova starega znanja glede procesov in oblikovanja sistema (čeprav nič točno). Zelo uporabni zadevi sta orodje za izračun finančnih ciljev (str. 19) in vodenje projektov (str. 28). Vendar ste najverjetneje tudi to že nekje videli. 🙂

6/10