Da je lahko življenje mladega podjetnika izredno pestro, bom ilustriral z dvema izredno zanimivima dogodkoma, ki se tičeta spletne trgovine Mini Imports.
Nekaj časa nazaj sem naredil korporativen prevzem konkurenčnega maketarskega foruma makete.net. Z dobro vero, da bodo tudi uporabniki veseli sprememb, saj je forumu izredno drastično padla kvaliteta, sem napovedal novo vodstvo z veliko objavo “Obetajo se spremembe!”. Milo rečeno uporabniki niso bili najbolj zadovoljni. Takoj so napadli pokvarjenost in pohlepnost prejšnjega lastnika (ki je, mimogrede, prodal forum predvsem zaradi težaških članov) ter napovedali propad, saj bo sedaj prevladal kapital. LOL 😀
Žal so nekateri malce preveč resno vzeli vse skupaj in so začeli napovedovati tožbe zaradi kršitve avtorskih pravic – a si očitno niso prebrali obstoječih pravil, kjer piše, da se s pisanjem na forum strinjajo, da prenašajo pravico ogleda javnosti na forum. Drugi so šli še korak naprej in napovedovali batine, eden mi je rekel, da bolje, da se ne prikažem na naslednjem maketarskem državnem prvenstvu (2006), ker me bodo vrgli čez prag. Ne samo, da sem bil tam, še rekordno prodajo smo imeli, dobil sem pa le en grdi pogled, kateremu je kmalu sledil pogled v tla.
Kar je najbolj žalostno in sramotno – tu ne gre za prepotentne mladostnike, vendar za ljudi, ki so že na dobri sredini svojega življenja. Po domače – “fotri”. 🙂
Zadnjič pa mi je ponovno en “fotr” zakuhal dogodivščino. Gre za redno stranko, ki je prevzemal robo osebno, dostikrat pa sva se tudi zaklepetala – skratka, imeli smo korekten odnos. Vsaj na zunaj. Nekaj članov na forumu me je že dlje časa opozarjalo, da mnogim članom dobavlja makete ceneje kot jih prodajam jaz ter da ima že kar dobro zalogo maket za preprodajo. Kljub temu se nisem vmešaval v njegov “posel”, dokler ni začel prodajati maket, ki sem jih jaz dobavljal. Potem sem mu poslal sporočilo, da tega se pa ne bomo šli in da ne more prodajati enakih maket po nižjih cenah. Zagrozil mi je, da me bo tožil, ker kršim zakon o prostem trgu (na privatnem forumu, naj dodam 😆 ). Očitno le nismo bili taki dobri kolegi … Se je pa potem še enkrat dobro potrudil, da je spisal “uradno” sporočilo, kjer je navedel med drugim tudi zakon o “oglaševanju in reklamiranju”. Sem skoraj umrl, ko sem to prebral. 😆 Zahteval je tudi popoln izbris svojih prispevkov, a kot že rečeno, si tudi on ni prebral pravil, s katerimi se je strinjal, da prenaša pravice na forum.
Večina teh zadev je izredno zabavnih po nekaj mesecih, vendar moram reči, da sem kar dobro švical ob prvem dogodku. Ta drugi je bil pa zabaven že cel čas. 😛 Manjših zadev o obrekovanju za mojim hrbtom, podtikanja in obtoževanja svinjarij niti ne bom omenjal, ker jih je bilo preveč.
Če ima še kdo podobne izkušnje, naj ga tolaži dejstvo da ni sam. 😉
