Kdorkoli je redno javno izpostavljen javnosti, pa naj bo to preko klasičnih medijev (časopis, TV, radio) ali malemu človeku bolj dostopen internet (blogi, forumi), bo prej ali slej naletel na množico nasprotnikov. Odvisno od teme in bralcev je odziv lahko različno oster. Kot sem že pisal, sem pred leti redno prisostvoval v ‘netracer’ debatah na Jokerjevem Mnenjalniku. To so (bile) debate mladoletnikov, kjer smo pisali, kateri avto se bolje vozi, kljub temu, da jih večina sploh še ni imela izpita, kaj šele svojega avta. V takšnih debatah je bilo dostikrat veliko fanatikov, ki ne razmišljajo o uporabi sredstev za diskreditiranje (žaljenje) nasprotnika. Pravzaprav je to na vseh avtomobilskih forumih precej pogosta praksa.
V zadnjih parih mesecih sem doživel odzive na moje druge dejavnosti in pisanja, predvsem na tem blogu in na podjetniškem forumu MP. Eden boljših je:
kako lahko faliran student vodi portal ki je usmerjen na podrocje kjer splosna inteligenca nekaj pomeni?
Če bi rekel, da sem že odporen na takšne zadeve, bi lagal. Dobil je več odgovorov, ne samo od mene, a se jasno ni nikoli več vrnil. Enako je storil naslednji:
poba, pri 22ih misliš, da si boga za jajca prjel, al kwa…jao, če te ena mala kritika ubije, pol boš pr 30h klošar,ne pa upokojen…pomir živce
…aja, še neki: dnarja ne morš jest, pit al pa dihat….
Take imam najraje, človeka skurcajo nato se pa nikoli več ne vrnejo, oz. vsaj ne odgovorijo, da bi zagovarjali svoje poglede. Sam si pa seveda korekten in ne boš brisal takega prispevka, ker le ‘izraža njegovo mnenje’.
Za razliko od forumov, ki so praktično v lasti skupnosti, saj v primeru, da administrator nekaj hudo polomi, bodo člani šli drugam, forum pa propadel, je blog popolnoma osebna zadeva. Zato tu ne toleriram idiotskih komentarjev in niti ne trznem z očesom, ko jih brišem. Seveda so vse utemeljene kritike z veseljem sprejete, vendar raznih ‘ti si nesposoben idiot’, ‘agloco je nateg, ti si pa budala’ ipd. res ne mislim gledat. In teh v zadnjem času ni manjkalo.
V nedeljo sem napisal, da je moj blog na 25. mestu na Blogoroli. Malo sem pregledal statistike in opazil, da ima blog vsak dan okoli 300 obiskov in 2 do 3-krat toliko prikazov strani. Moram reči, da nisem pričakoval, da bo toliko ljudi bralo blog. Ker sem se zavestno odločil, da bom del (poslovnega) življenja izpostavil javnosti, se zavedam vseh prednosti in slabosti, ki jih to prinese. Se pa človek vseeno zamisli, ko pomisliš, koliko neznancev bere vsako tvojo vrstico … Bom vseeno malo bolj pazil, kaj pišem. 😛
Če se izpostaviš večjemu krogu ljudi je dobro imeti trdo kožo in/ali veliko samozavesti. Ljudje so za monitorjem dosti bolj žaljivi, predrzni in pišejo stvari, na katere v ‘realnem življenju’ ne bi niti pomislili. Da je tu veliko nesamozavestnih ljudi, ki svoje komplekse zdravijo na internetu s svojimi nadimki, verjetno ni potrebno omenjati.
Kljub temu, da sem bil med glavnimi netracerji na Mnenjalniku, sem se udeležil prvega (in vseh naslednjih) srečanja v živo. Vedno je bilo zabavno gledati, kateri s(m)o najpametnejši na forumu. 😀 Sicer sem ob enem od zadnjih večjih konfliktov s forumaši (starejšimi, večinoma 40+), ki je prišel zaradi prevzema foruma makete.net, poskušal najbolj glasne zbezat izza monitorja. Poslal sem svojo telefonsko, celo ponudil, da pridem v Maribor, da se pogovorimo, a interesa ni bilo. Dobil sem grožnje o ‘izbacivanju’ iz njihovih dogodkov, tepežu in še marsičem. Ko sem se pojavil na naslednjem dogodku, sem dobil le grdi pogled, kateremu je sledil pogled k tlem. 🙂
Za monitorjem smo vsi najpametnejši, najlepši in imamo najdaljšega, redkokdo pa ga je pripravljen pokazati v realnosti. 😉