‘Prijateljstvo’ s strankami ne vžge vedno …

Berem odlično knjigo o oblikovanju sistemov v podjetju (o njej bom še pisal), kjer piše tudi o zbliževanju s strankami. Saj vsi vemo, kako je – če s stranko postaneš prijatelj in se dobro razumeta, dostikrat pogovarjata ipd., le-ta potem ne bo šla h konkurenci. Right? WRONG!

Mogoče spet le sindrom naše male deželice, a jaz sem imel v zadnjih treh letih odkar sem v maloprodaji prekleto veliko “prijateljev”, ki so hodili k meni po drobnarije, v tujini pa kupovali makete večje vrednosti. Seveda, razlike v ceni artiklov obstajajo a res niso bistvene. Včasih je kakšna zadeva, ki jo z ladjo pripeljejo iz Japonske ali Hong Konga po treh mesecih čakanja polomljena. Ampak nič ne de – bo že prodal ceneje na Dejanovem forumu! Tako imam frajerje na forumu, ki ne samo da so izredno pogosti gosti in da imajo ponavadi izredno veliko maket, ki jih niso kupili v sloveniji, ampak tudi pozivajo druge, da če kaj potrebujejo, da se obrnejo na njega, bo že on zrihtal! Izredno poceni, seveda. Takšni pa se tudi dostikrat pritožujejo in jokajo, zakaj nimamo v sloveniji tako velike izbire in tako nizkih cen. 🙄

Sicer pa je po izkušnjah mnogih tako, da so forumaši in podobni samooklicani strokovnjaki, ki “vedo kaj kupujejo”, najbolj zahtevne stranke, ki poberejo največ časa in živcev ter prinesejo najmanj denarja. Takšne je Timothy Ferris (o njegovi knjigi, The 4-Hour Workweek, bom prav tako še pisal) enostavno odpustil.

Small retail´s a bitch.