Paradoks odločitev

Moja najdražja je popolno nasprotje mene: zaprisežena marksistka in anti-kapitalistka. 😀 Vendar je to včasih izredno dobro, saj dobim popolnoma drugačen pogled na stvar in tudi obzorja se mi s tem širijo, saj, roko na srce, npr. filma o našem filozofu Žižku sigurno ne bi samostojno pogledal (ravno toliko, da sem slišal za ta priimek pred tem).

Dostikrat pa se teme izredno povezujejo s poslovnimi, kot npr. naslovna:

“Psiholog Barry Schwartz v svojem predavanju za tarčo vzame prepričanje zahodne civilizirane družbe, da svoboda izbire vodi k osebni sreči, kar je tudi tema njegove zelo odmevne knjige ‘The Paradox of Choice’. Pravzaprav se v sodobnih družbah dogaja ravno nasprotno, neskončna izbira, ki smo ji priča, nas dela nesrečne. Zaradi izbire smo si postavili nedosegljivo visoka pričakovanja, izbire postavljamo pod vprašaj še preden jih izberemo ter slednjič vso krivdo za odločitve valimo sami nase.”Zofijini.net. Update: Žal so stran zamenjali z novo in ne delajo arhivov.

Močno priporočam, da si ogledate tudi nekaj-minutni video, ki je na zgornjem naslovu.

V filmu se skrivajo tudi nauki za marketing, ki jih strokovnjaki že nekaj časa ponavljajo. Prva stvar: (1) kupcu ne dajte izbire. Odločite se namesto njega in mu ponudite čimmanjšo, če sploh kakšno, izbiro. Prav tako so poudarili, da (2) kupec vedno kupuje rešitev in ne izdelka. In seveda, (3) kupci nikoli ne iščemo najboljše, temveč “le” dovolj dobro. Kajti jasno je, da bo vedno boljša ponudba nekje, edini problem je, da jih je daleč preveč, tako da se raje odločimo za tisto, ki je dovolj dobra za naše potrebe in želje.

Kot omenjeno v videu, nas prevelika izbira paralizira, to pa se odraža tudi v splošnem življenju. Najbolj očiten primer je čedalje večja pasivnost – primer v filmu je izpolnjevanje obrazca za donacijo organov. V Evropi imajo trikrat več donatorjev kot v ZDA. Pa ne zato, ker bi bili boljši ljudje, temveč ker v ZDA obrazec zahteva, da se prijavite za donacijo, v Evropi pa da se odjavite od donacije. Torej, če ne izpolnite obrazca ste v Evropi avtomatsko donator.

Še mnogo več si oglejte v zgornjem videu.

Sedaj pa vprašanje: kot prodajalec storitev se zavedam, da kupci ne želijo/smejo imeti izbire, a obenem nekateri (in zdrava pamet) pravijo, da je kupca potrebno vključiti v proces storitve. Torej, kako kupca vključiti a obenem poskrbeti, da se ne bo ustrašil izbire ali česarkoli drugega? Ali ga samo vodimo po procesu, brez da bi bil potreben kakšen odziv od njega in le zahtevamo kimanje? Vesel bom vaših komentarjev. 😉