V nabavo za distribucijski center

Bliža se konec meseca in sem že v polnih pripravah za selitev skladišča in distribucije v Maribor. Stvari, ki jih moram napraviti / kupiti:

  • preveriti pogodbo s Pošto,
  • pregledati morebitna pravna vprašanja distribucijskega centra,
  • nakup opreme (računalnik, monitor, miza, regali, GSM),
  • urediti spremembe podatkov na spletni strani,
  • napraviti prenos podatkov na nov disk,
  • napisati delovni vodič (več o tem enkrat naslednjič).

Med pregledovanjem rabljene opreme me je presenetilo, koliko so nekatere stvari poceni. Na bolhi se dobi rabljen računalnik med 2 in 2,5 Ghz, s 512 MB spomina in ostalimi zadevami za 150€. To je dovolj močno, da bo poganjalo katerokoli delovno postajo. Veliko jih poleg vračuna tudi običajen CRT monitor velikosti 17″ ali več (nekdo je dal 22″!). Potem je tu klasična računalniška miza, ki jo lahko kupimo novo za 40€. Skratka, če ne iščemo nekaj posebnega, lahko pisarno opremimo za res minimalen vložek.

Malce več pride programska oprema – Windows in Office. Gledam zopet zgolj rabljene originale, ki jih pa tudi primanjuje. Vse ostalo bodo brezplačni odprto kodni programi (Firefox, Thunderbird + Lightning, Gimp, FileZilla, TheGuide, KeePass).

Največja težava so pa regali, ki so okoli 80€ za malce manj od enega metra širine. A tu bom na začetku uporabil regale, ki jih že imam, nato pa bomo dokupovali nove po potrebi.

Nov GSM za “klicni center” bo prišel 10€, mesečna naročnina pa 11€. Tudi to ni pretirano. 🙂

Novosti na blogu

Po nekaj mesecih bloganja sem se odločil, da si blog zasluži malce bolj unikatno podobo. Meni je bila takoj všeč, upam, da je tudi vam. 8)

Poleg nove grafične podobe sem blog posodobil na zadnjo verzijo, dodal nekaj administratorskih vtičnikov za lažje upravljanje in za uporabnike olajšal uporabo smeškov, ki so sedaj točno nad okenčkom za komentiranje. 🙂

Slaba novica je le, da bo blog do nadaljnega v angleščini, saj bi bil potreben popoln prevod grafične podobe, katerega pa sedaj ne bom delal.

Če najdete kje kakšno napako, mi prosim sporočite v komentarjih ali na e-pošto.

In seveda hočem komentarje, kakšen se vam zdi moj novi dom! :mrgreen:

180€ ali zamujena poslovna priložnost?

Kaj je AGLOCO in kako deluje?

Mesec dni nazaj sem nazadnje pisal o AGLOCO. Sedaj že pridno zbiramo ure in čakamo na informacije o plačilu, ki zaenkrat še niso konkretne. Kljub temu, da njihova ekipa svari pred kakršnimikoli ugibanji, pa lahko zopet omenimo, da je predhodnik AllAdvantage izplačeval po 0,5$ za uro. Tokrat se ne pričakuje tako visokih izplačil, vsaj ne na začetku.

Rast AGLOCO

Z resno promocijo AGLOCO sva s kolegom Nejcem začela nekje po novem letu. Vložila sva 180€ za različne domene ter svoj čas za pisanje vsebin. V primeru, da zadeva popolnoma propade sva izgubila 180€ in nekaj ur časa.

Zadeva se je sicer prijela kljub pričakovanim kritikam. Najina AGLOCO mreža je začela lepo rasti in kmalu dosegala zavidljive številke. Kaj je najlepše pri takšnih mrežnih zadevah prikazuje naslednji graf:

Zelena črta so direktni uporabniki, ki so se včlanili preko najine kode. Modra črta so indirektni uporabniki, ki so jih povabili najini direktni uporabniki. Promocije ne delava več praktično od drugega meseca. Najina AGLOCO mreža je sedaj na avtopilotu, saj raste brez da bi midva še karkoli delala.

AGLOCO ima neverjetno razmerje tveganje/nagrada (risk/reward). Tveganje je le tisto, ki ga sami sprejmete – vložen denar in čas. To je lahko tudi 0. S tem je nagrada sicer majhna, a vseeno solidna. V primeru, da več tvegate pa so nagrade lahko več kot solidne.

Vzemimo hipotetično situacijo, da AGLOCO začne z novim letom z izplačili. V primeru, da ne bodo do takrat vsi uporabniki zbežali stran, lahko z Nejcem računava na 10.000 uporabnikov v mreži. Recimo, da računamo le redne mesečne ure in zanemarimo vse zbrane do takrat. Glede na izkušnje lahko pričakujeva nekje 1/4 ur v primerjavi z uporabniki. Torej 2500 rednih mesečnih ur. Izplačilo? Nekje od 0,1-0,5$? Torej od 250-1250$ mesečno. In to brez najinih asov v rokavih, ki bodo prinesli še kakšen dolar več.

Če AGLOCO uspe, bo tistih 180€ najbolje vložen denar v najinem življenju. Če ne uspe, škode praktično ni, saj tistega denarja že zdavnaj ne pogrešava več. Sva pa poskusila. Bolje izgubiti 180€, kot pa si čez eno leto razbijati glavo, ker si zgrešil priložnost za xx.xxx$. Z malo sreče na strani AGLOCO bo takšnih ljudi zelo veliko. A nihče ne bo rekel, da ga nisem opozoril!

Ali je še dovolj časa za izgradnjo velike mreže je dejansko zelo težko reči. A brez dvoma lahko rečem, da so zlati časi mimo. Na srečo ali na žalost, odvisno na kateri strani ste. 😉

Odlična picerija in slab natakar

Že tri leta hodim v odlično picerijo v Izoli z imenom Gušt. Vendar to, kar smo s kolegi doživel v petek je daleč od odličnosti. 👿

Prispeli smo v polno restavracijo, kakršna je ponavadi, in se usedli za mizo. In čakamo, čakamo ter še malo čakamo … Natakar bezlja okol, ljudem nosi račune, nam pa še jedilnika ni prinesel. Po nekje 10ih minutah meni zavre in natakarju zakličem malo glasneje, če lahko naročimo. On me grdo pogleda, nekaj dobesedo zasika nazaj, češ da on dela in da vidi. Končno dobimo jedilnike in naročimo. Pica odlična kot vedno (še nikjer jedel tako dobre). Žal pa so potem zadeve šle le še navzdol.

Ko sem naredil zadnji požirek vode, me je v dnu kozarca gledal kovinski zamašek od Coca Cole. Presenečen gledam v tisto in se čudim. Pokličem nakatakarja in mu pokažem kozarec. Vzame kozarec, odide in se obenem bebavo heheta. Pride nazaj s čistim kozarcem in si zabrunda v brado “se opravičujem”. Kolega nato omeni, da bi lahko dali potem tole vodo brezplačno. Natakar zopet čudno gleda, očitno mu nismo všeč in reče, da bo stopil do šefice (osebja). Pride nazaj po minutki in pravi, da nas šefica sprašuje, če mislimo, da so oni od včeraj. Kaj?! 😯 Nekaj časa nam sploh ni bilo jasno, da je dejansko to rekel!

Nekako je potem prišlo do tega, da je rekel, da bo poslal šefico k nam, da se pogovorimo. Zopet čakamo in po 15ih minutah vprašam ali misli nekdo prit, s katerim se lahko pogovorimo. Zopet na hitro, mimogrede zabrunda, da so Zalo brisal iz računa. Hvala gospod, kako lepo od vas! 🙄

Ne, ni še konec. 😕 Ker sem bil do sedaj izredno zadovoljen tudi nad postrežbo, saj se še spomnim od lani natakarja, ki je bil hiter, korekten in zelo ustrežljiv, tako da sem mu z veseljem puščal napitnino, sem se odločil, da to omenim temu mladeniču, ki je očitno od včeraj. Ko sem dobil zmečkan račun za plačat, sem mu ob plačilu omenil, da je to v treh letih najslabša postrežba sploh. Očitno se pa poba svoje situacije ne zaveda, ker je začel zopet nam, gostom, sikati: “Veš kaj, kolega, zaradi tistega na začetku bi vas že v polovici drugih restavracij vrgli ven!” Oprostite?! NAS?! Ker smo po 10ih minutah čakanja rekli, da želimo naročiti?! Zatem se je začelo splošno prerekanje pred vsemi gosti, nakar smo odkorakali ven iz restavracije.

Mislim, da komentarji ob vsem sploh niso potrebni, saj je dogodek že sam po sebi dovolj šokanten. Naj le rečem, da se resnično čudim, da v takšnih restavracijah zaposlujejo ljudi, ki so popolnoma nesposobni za delo z ljudmi, kaj šele za strežbo. Res žalostno, prejšnji natakar je bil odličen, tole sedaj je pa pod nivojem beznice v zakotni vasici.

Sramota, upam, da se direktorju sanja, kake nesposobneže ima zaposlene.

Veriga, drugič :)

Saša je bila tudi v drugo tako dobra, da me je izbrala za neverjetno zanimivo blogersko verigo. :mrgreen: Tokrat pišemo o “sanje, ki bodo postale resničnost”. Vendar ker podjetniki ne sanjarimo, temveč imamo cilje in vizijo naše prihodnosti, bom napisal 5 uresničljivih ciljev. 😉

1. Uspešen serijski podjetnik. Ustanovil sem že 2 podjetja, zaenkrat ni še nobeno začelo s pravim resnim poslovanjem. Sedaj je cilj, da v največ petih letih sistematiziram in avtomatiziram procese v podjetjih, da bodo lahko delovala in rasla brez mene. Morda kakšno prodam za sedem mestno vsoto … Nato pa novim izzivom in podjetjem naproti. 🙂

2. Nepremičninska zbirka. Imel bom lepo hišico na slovenski Obali, eno nekje v gorah, eno na tropskem otoku in en lokal v centru Ljubljane. Za začetek. :mrgreen:

3. Finančna neodvisnost. Logična posledica prvih dveh ciljev je finančna neodvisnost, katero planiram do 30. leta. Kljub temu pa sem prepričan, da bom takrat šele začel z uživanjem pri delu, saj ne bo večjih omejitev, ko bo dostop do kapitala in sposobnih kadrov popolnoma sproščen.

4. Uspešen bloger. Prepričan sem, da bodo blogerji v prihodosti imeli čedalje več vpliva pri osveščanju in obveščanju ljudstva. Zato upam, da bom vsaj malo pripomogel k spremembi mentalitete in širitvi obzorij. Po statistiki sodeč sem na pravi poti. 8)

5. Avtomobilska zbirka. Kot navdušen avtomobilist seveda ne morem pozabiti na hangar s svojimi najljubšimi avtomobili. 😀

Tole zgoraj sedaj zopet izgleda, kot da sem 100% materialist. 😆 Ampak o zasebnih zadevah ne mislim pisati, zgoraj pa tako ali tako manjka še kar nekaj ciljev. A naj bo zaenkrat. 🙂

Se že veselim naslednje verige. :mrgreen:

Branje: Internet Business Manifesto – The Final Chapter

Download (.pdf).

Na vrsti je recenzija še zadnje eknjige od Richa Schefrena, The Final Chapter. Napisal sem že, da je bil drugi del dosti boljši od prvega, ki se mi ni zdel nič posebnega. Tretji je pa še malce boljši od drugega, tako da je res zelo zanimivo branje.

Kot ponavadi, na začetku nekaj strani balasta in obnove znanja, ko spet poudari pomembnost izbire trga in ne golo nišarjenje in iskanje najbolj obupane ženske za oženit. Omeni nekaj strašljive statistike, da 96% podjetij na dolgi rok (10+ let) propade, vzrok pa je v veliki večini primerov lastnik, ki ni prepoznal težav in / ali poiskal pomoči.

Izredno pomembno dejstvo, ki ga ponavlja čez celo knjigo je pomembnost strateških partnerjev. Trdi namreč, da veliko podjetje ne more obstajati na trgu, če nima strateških partnerjev podobne velikosti. Kot primer da podjetja za direktni marketing v ZDA in v Evropi. Glavna razlika, ki je podjetja v ZDA potisnila daleč nad evropska je ta, da so si največja podjetja na veliko izmenjavala, najemala, oddajala in prodajala svoje sezname strank, medtem ko to v Evropi niso počeli. Tukaj bi omenil, da kolikor jaz vem, je to dejansko nelegalno tu, a morda bi kakšen pravnik znal povedati kaj več.

Tri največje laži o internetu: 1. računalnik lahko čez noč spremenite v stroj za tiskanje denarja; 2. sem iz Nigerije, imam 19 mio $, ki jih želim položiti na vaš TRR; 3. zgradite lahko lifestyle posel, ki se bo sam vzdrževal 24/7. Pri prvih dveh nam ne more pomagat, komentira pa zadnjo. Pravi, da so dve leti nazaj vsi internet marketingarji delali od tretje ure zjutraj pa vse do vzhoda sonca. A se časi spreminjajo in vsi te so sedaj oblikovali pravo podjetje okoli svoje dejavnosti (procesi, zaposleni, sistemi).

Slika iz naslovnice pride v analizo v naslednjem delu. Primerja uspešen posel (in kaj mu manjka do uspešnosti) z drugo sliko, kjer izhajamo iz tega, da smo mi (YOU – jaz) v sredini. Bistvena razlika pa je ravno to – mi. V uspešnem poslu JAZ ne sme biti v formuli. Morajo pa biti naslednji elementi: vizija, prednosti, strast, resursi, strateški partnerji, močna taktika, akcijski načrt. Kaj se zgodi, če kaj od tega manjka, si oglejte od strani 19 naprej (ključne stvari!).

Po temeljiti analizi elementov za uspeh, piše o trendu na trgu, ki zahteva čedalje večjo specializacijo (strokovnjak za email marketing ni dovolj, saj so sedaj strokovnjaki specializirani samo za npr. Google AdSense, ki je poddomena Pay Per Click, ki je poddomena internetnega oglaševanja).

Najpomembnejša podatka, ki jih moramo meriti sta strošek za pridobitev kupca (cost per acquisition) in življenska vrednost kupca (lifetime customer value). Zelo enostavno in primitivno bi to verjetno lahko izračunali tudi samo z deljenjem stroškov oglaševanja v določenem mesecu, deljeno z novimi ali prijavljenimi kupci in naročniki v tem mesecu.

Nato razdela front end in back end aktivnosti marketinga in prodaje. Continue reading